Dežela, ki navduši s svojimi naravnimi lepotami, nedotaknjeno, a divjo naravo ter mirom in tišino. Krasi jo oglašanje morskih ptic, šum čistih rek in ob obali butanje valov severnega Atlantika. Je dokaj prazna oz. neposeljena dežela, ki ima nezemeljske oblike in barve, klife in bazaltne stebre, ki segajo visoko.
Vreme se spreminja iz minute v minuto, zato je vremenska napoved nekoliko nepredvidljiva. Sije sonce, naslednji trenutek začne pihati in veter s hribov prinese sneg ali dež. Predvsem zelo moteč je veter, ki piha ves čas in dodatno zniža že tako nizke temperature.
Je tudi dežela vode v vseh oblikah, od toplih vrelcev, ki ogrevajo cela mesta, mističnih gejzirjev in jezer do ogromnih ledenikov in slapov, ki jih je nešteto. Gullfoss je najbolj znan slap Islandije in je poleg gejzirja najbolj priljubljena točka zlatega trikotnika. Fjordi segajo in se vijejo globoko v notranjost dežele.
Še vsako najmanjše mesto ima svoj bazen in kopanje s toplo vodo je zelo značilno zanje, tako kot ima vsaka vas pri nas nogometno igrišče. Islandci zelo radi prakticirajo tudi knajpanje: torej iz vode, ki ima 42 stopinj Celzija, na 0 stopinj Celzija. Bazeni so po večini zunanji in na manjših bazenih se v “hot tub” streže tudi kava.
Na vsakem koraku vidiš tudi pašnike z Islandskimi konji, ki so manjše rasti, a vseeno sinonim za vzdržljivost in udobno ježo. Opaziti je tudi mnogo vrst ptičev in ovac. Drevja skoraj ni, razen tu in tam kakšnega grmičevja in umetno zasajenega manjhnega gozda.
Ljudje živijo bolj sproščeno, so prijazni, ustrežljivi, zadovoljni in dobre volje. Življenje poteka precej počasneje. Žal kljub vsej naravni danosti nisem opazila, da bi se ljudje sprehajali, kaj šele tekli. Vozijo ogromne in drage džipe, nekatere tudi predelajo v “monster trucke”. Živijo v majhnih in preprostih hišah, ki so funkcionalne. Nori so na nošenje oblačil iz volne z znanimi vzorci. Hiše in kmetije so zgledno urejene in pospravljene, nobene kramarije oziroma smeti. Vse se dogaja okrog bencinskih črpalk (gorivo, trgovina, restavracija, bar). Živijo pretežno od ribolova in turizma, ki jim prinaša veliko denarja.
Vse se plačuje s kreditnimi karticami, gotovine praktično ne poznajo in tudi najmanjši ponudniki imajo POS terminal za kartično plačevanje, tako da ne potrebujete nobene gotovine.
Vse nastanitve so bile lepo urejene in čiste. Topla voda za umivanje ima marsikje vonj po gnilih jajcih, saj je geotermalnega izvora. Imajo kuhinje, kjer si lahko pripraviš sam vse obroke in to ni nič nenavadnega.
Kulinarika ni na najvišjem nivoju, poleg tega pa je še pregrešno draga in v restavracijah so nerazumljivo visoke cene. Najbolje je kupovati hrano v trgovinah in si sam pripravljati obroke. Zelo znani in dobri so njihovi jogurti Skyr, ki so tudi njihova tradicionalna jed.
Ceste so zelo lepo urejene in prevozne, panoramske, razgledne, prazne, čiste in ravninske, še posebej tiste, ki vodijo do kakšne turistične znamenitosti. Jih ne solijo, ampak jih samo plužijo in avtomobili imajo lahko zimske gume žebljarice. Zelo lepo so urejene in označene vse turistične točke (table, smerokazi, poti).
Nikoli ne opazite hitenja in gneče na cestah. Razen turistov, na turističnih atrakcijah srečaš malo ljudi, tako na cestah kot v mestih in trgovinah, kot bi bili vsi omejeni na svoj dom, kjer so vsi zadovoljni in srečni.
Najin Road trip po Islandiji je trajal 6 dni med 16. in 21. marcem. Sneg je še pokrival mnoga pobočja, temperature so bile nizke in tudi veter je bil neizprosen. Upoštevanje načela, da slabega vremena ni, le primerno se je treba obleči in opremiti, pa se imaš dobro na vsakem kraju ob vsakem času se pri nama ni obneslo najbolje.
Bil je pravi izziv videti vse naravne danosti, ne jih pa tudi zares okusiti. Kar pomeni, da je bilo ogromno prevoženih kilometrov (1300) in lepih razgledov, a brez osvajanja vrhov. Za nekoga, ki je zasvojen s tekom in gorami kar naporno. V enem pogledu izjemno, v drugem z željo preteči vse vrhove, ki jih je v danem trenutku prekrival še sneg, v tretjem polno pomislekov, zaradi spremenljivega vremena in neprijaznega vetra. Razgledi na gore in hribe v končni fazi nič ne pomenijo, če jih ne začutiš v gibanju, vsaj za tiste, ki to ljubimo.
