Tek na Grintovec – tradicionalna preizkušnja Kluba gorskih tekačev Papež, na katero sem se odpravila z velikim strahospoštovanjem in ki me je opomnila kako že pogrešam svobodno gibanje v gorah.
V letošnjem letu sem zaradi posvečanja pozornosti na pridobivanju hitrosti bistveno zmanjšala izlete in raziskovanje v viskogorju. Izletništvo se je prelevilo v trening na višjih obratih.
Na štart sem prišla polna mešanih občutkov, ki so bili posledica dveh predhodnih vzponov, med katerima sem vložila veliko napora in porabila precej časa za osvojitev vrha. Niti malo dvoma pa nisem imela v to, da sem izbrala pravi model superg, ki mi bo zagotavljal stabilen korak in odličen oprijem v skalnatem terenu, brez nepotrebnega izgubljanja energije ob spodrsavanju, to so Hokice – Speedgoat 2.
Ko je počila štartna pištola so izginili vsi dvomi, ves strah, ostalo je le spoštovanje, do poti, ki vodi na vrh in osredotočenost na vsak korak.
Težko mi je bilo le na začetku, ko je bil zame previsok tempo in nisem mogla slediti najboljšim. Se pa s tem nisem dosti obremenjevala, niti si pustila motiti svojega tempa, saj sem se zavedala, da sem dobra v strmini in lahko marsikaj nadoknadim. Prav to se je tudi zgodilo. Moj korak je od tretjega kilometra dalje postajal vse bolj lahkoten in hiter, ob tem pa sem pridobivala mesto za mesto. Na trenutke sem imela malo težav ob lovljenju ritma pri prehitevanju, a hkrati sem ob tem privarčevala nekaj energije, saj sem zmanjšala tempo. Velika hvala vsem tekačem, ki so me uvidevno in s spodbudo pospremili naprej.
Od Kokršekga sedla dalje pa je bila ena sama poezija gibanja v gorah. Nobenega občutka trpljenja, nobenega občutka pomanjkanje energije. Zdelo se mi je, da bi ob spodbujanju vseh navijačev pot lahko nadaljevala v neskončnost. Lepo je bilo tolikokrat slišati svoje ime. Iskrena hvala vsakemu posebej, ki je prispeval da je bilo vzdušje res izjemno in bo ambient ostal v nepozabnem spominu.
Ko so me ustavili na vrhu in je Garminov Fenix 5 zabeležil 1h 39min in 58s se mi je odprl neverjeten razgled v dolino, ki mi je za trenutek vzel dih in dal novega zagona, da tudi gorski tek v Sloveniji dvignemo tja, kjer mu je mesto.
Več o teku na Grintovec:
Imamo nekatere izjemno dobre dogodke, imamo kar nekaj dobrih in motiviranih tekačev, a nimamo sistema, s stroko, ki bi vse skupaj podpiral, prav tako ne medijev, ki bi znali približati lepote in napore tovrstnih preizkušenj širši množici.
Imamo pa možnost, da to spremenimo in z spoštovanjem do vseh tistih, ki temu namenjamo kar nekaj časa je prav, da se začnejo delati prvi koraki v tej smeri že sedaj.
Hvala vsem, ki ste že izrazili podporo in hvala vsem, ki jo še boste: tukaj
