V letošnjem letu se je pri meni spremenilo marsikaj, od načina treninga do samega odnosa do teka in življenja nasploh. Veliko več poudarka dajem kvaliteti in raznovrstnosti treninga, prehrani, pa tudi regeneraciji. Vzljubila sem krajše teke navzgor, funkcionalni trening in pilates. Redno se poslužujem terapije v hiberbarični komori, masaže, valčkov, knajpanja… V poletnem času me lahko pogosto srečate tudi na gorskem kolesu. Vse skupaj se je izkazalo kot zelo dobra kombinacija, tako z vidika napredka v času, kot samega psihofizičnega počutja.
Vsaka preizkušnja je zame svojevrsten izziv, a letošnje Evropsko prvenstvo v gorskem teku v Zermattu je bilo označeno s posebno zvezdico kot eden izmed ključnih ciljev v letošnji sezoni. Ni pa edini. Odločitev, da nisem vse stavila na eno tekmo, se mi še danes zdi pravilna, saj se je znova pokazalo, da imam še vedno premalo izkušenj iz velikih tekmovanj in težkih tekem.
Je pa res, da če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi namenila več pozornosti sami specifiki tekme, ki je za mojo pripravljenost ponudila prehiter štart in previsoko nadmorsko višino.
Vedeti je namreč potrebno, da ob močni konkurenci odločajo malenkosti, v trenutku pridobiš ali izgubiš deset mest. Kar se je tudi zgodilo. Ob izjemno hitrem štartu sem precej zaostala in izgubila stik z najboljšimi. Kar je sprožilo nelagoden občutek nemoči in psihični pritisk. Po končanju ravninskega dela sem končno začutila moč in postopno pričela pridobivati mesta, vse tja do 22.
Ustavilo pa se je na višini 2.200 metrov, ko sem začutila vpliv nadmorske višine. Najprej se je pojavilo globoko dihanje, nato pa šibke, brezmočne noge. Imela sem občutek, da se niti ne premikam. Kljub temu mi je do cilja uspelo prehiteti še dve tekmovalki. Kar je prineslo 20. mesto. Če ne bi bilo vpliva nadmorske višine, menim, da bi lahko tekla minuto ali dve bolje, kar bi bilo skladno z željami in tudi trenutno pripravljenostjo. Tako pa ne morem biti zadovoljna niti z rezultatom, niti s časom-1:07.41,4, ki sem ga potrebovala za 10,1km ter +1030m vzpona.
Se pa zavedam, da če bom želela biti v evropskem/svetovnem vrhu na tovrstnih tekmovanjih bo potrebno več časa posvetiti izključno posamezni preizkušnji in njeni specifiki.
S prvenstvom sem dobila še eno potrditev, kje imam največji prostor za napredek in v prihodnje bom naredila vse, da ga z ustreznim treningom tudi zapolnim. Pred tem pa me čakata še dve preizkušnji, ki se ju zelo veselim: Grossglocknerberglauf in 20. Tek na Grintovec.
Rezultati: tukaj
Več o prvenstvu: tukaj
