Že nekaj let ugotavljam, da na nizki nadmorski višini in bližini morja moje telo ne funkcionira najbolje, kar mi seveda ni všeč, zato sem si v letošnji sezoni za poseben izziv izbrala preizkušnje Kvarner Trails.
Zelo dobro se namreč zavedam, da je naše telo prilagodljivo. Le dovolj pogosto in dovolj dolgo ga je potrebno izpostavljati določenim pogojem. Tako sem si pred prvo preizkušnjo – Hahlići trail vzela nekaj časa za prilagajanje in skupaj s partnerjem raziskovala hrvaške otoke. Za spremembo na kolesu.
V tem času res lahko najdeš pravi mir in prijetne temperature za spoznavanje novih krajev, ritma življenja in načina razmišljanja, kar je pravi balzam za dušo in odmik od vsakdana.
Nisem bila sicer prepričana ali je bila intenzivnost v aktivnem tednu oddiha dovolj nizka ali je bilo vseeno vsega preveč. Pa sem že med ogrevanjem ugotovila, da so noge presenetljivo lahkotne in željne teka. Kar je zame nov občutek, sem pa zanj zelo hvaležna.
Na štartu se nas je zbralo preko 300, vsak s svojimi mislimi, različnimi cilji in pripravljeni na premagovanje treh različnih razdalj: 32km, 18 km in 12km.
Sama sem si želela samo čim hitreje opraviti z ravnino, najti svoj prostor, svoj ritem, uživati v vzponu in občutiti poezijo hitrega spusta, ki je dokaj zahteven. Točno to se je tudi zgodilo v eni uri in dobrih 53 minutah.
Mogoče se bere preprosto, samo sem sama res pot tako tudi doživela, brez postanka, brez okrepčila, le z energijo, ki sem jo nabrala v preteklih dneh in ki jo je dala narava ter sotekači.
V cilju me sicer niso pričakovali tako zgodaj, saj je pred mano prispel le en tekač, a kljub je bila dobrodošlica dovolj prijetna, da sem malo postala in zadihala 😉
Gre pa pohvala organizatorju za izpeljavo trase, saj je bila ravno prav razgibana in zahtevna, da si upravičeno zasluži naziv trail.
Posebne čestitike pa tudi vsem ostalim tekačem iz Slovenije, saj smo bili zelo uspešni na vseh razdaljah in v vseh kategorijah.
Rezultati:
