Začetek leta 2018 je precej bogat s padavinami, v takšni in drugačni obliki. To mi sicer ne predstavlja ovire za gibanje na svežem zraku, je pa res, da se hitro nasitim ravnine in asfalta, obiskovanja bližnjih gričev, pogosto obiskanih poti…
Zelo že pogrešam tek v višjih hribih, po grebenih in gorah, po kopnem terenu, ko lahko uživaš v razgledih, brez da paziš na vsak svoj korak. Sem pa tudi v ozaveščanju vsakega koraka posebej našla poseben čar različnih občutkov, ki jih prinese tekaški korak ob stiku z različno podlago in ob različni hitrosti. Čas, ko zavestno loviš ritem, da ujameš optimalen korak, ki ti omogoči prvinsko uživanje v teku.
Nekako tako je bilo tudi na Najlepšem in najtežjem malem maratonu, ki poteka že tradicionalno zadnjo soboto v marcu. Gre za kombinacijo malega maratona in gorskega teka, ki se odvija po najlepših poteh, v hribih nad Škofjo Loko.
21 kilometrov dolga trasa poteka večinoma po naravnih poteh, ki se vzpenjajo in spuščajo skozi gozdove. Skupaj je za 1.300 metrov vzponov in prav toliko spustov.
Dogodek ima pri meni posebno mesto, saj je edini na katerem sem nastopila že pred leti, ko še nisem bila redna obiskovalka tekaških dogodkov in sem imela velik odpor do tekmovanj. Trail Najnaj21 mi je že takrat ostal v izjemno lepem spominu in sem se nanj z veseljem vrnila.
Lahko potrdim, da z razgibano traso, ne glede na vremenske pogoje še vedno upravičeno nosi ime najlepši in najtežji. K temu je za dodati odlično organizacijo in pozitivno energijo srčnih prostovoljcev ob trasi, ki jih je res veliko, če primerjam z ostalimi sorodnimi dogodki pri nas.
V letošnjem letu nas je pričakala malo bolj razmočena trasa, a z izjemo spusta z Osolnika ni bilo večjih posebnosti, pa tudi ta, če ga primerjam s spusti na na Crazy hill trailu zelo prizanesljiv, le s spoštovanjem si ga je bilo potrebno vzeti.
Sama sem nekje po dobrih sedmih kilometrih ujela tekaški korak in svoj ritem ter v njem preprosto uživala vse do konca.
V cilj sem pritekla kot prva med dekleti, s časom 2:07:22.
Med fanti je bil najhitrejši Aleš Žontar, s časom 01:45:53.
Ob koncu bi izrazila le hvaležnost organizatorju za organizacijo z odliko, srčnim prostovoljcem ob progi in tekačem za pozitivno energijo in dobro družbo.
Biti del takšnih dogodkov, uživati trenutke v naravi in dobri druščini je tisto kar daje življenju posebno barvitost.
