Want create site? With Free visual composer you can do it easy.

Če se ozrem nazaj sem v zadnjih letih ogromno vložila v graditev osebne kariere, saj sem delo čutila kot posebno poslanstvo.

Zapostavila sem odnos s parterjem, prijatelji in družino. Pozabila sem na socialno in duhovno zdravje. Kar je na koncu seveda zahtevalo svojo ceno, ki jo občutim še danes.

Vsak dan posebej je bilo pomembno le, da sem opravila vse kar je bilo v okviru mojih delovnih obveznosti, odgovornosti in pristojnosti.  Ni bilo pomembno ali je to v delovnem času, izven ali na dopustu. Pomembno je bilo, da je bilo opravljeno. Moralo je biti. Delo in zgolj ljudje, ki so bili povezani z njim je bilo središče mojega življenja.

Moram priznati, da sem pretežni del časa v temu tudi zelo uživala, saj je bil to moj svet, kjer sem lahko ustvarjala, se učila in pridobivala nove izkušnje.  Tako sem nekaj let, kljub opominjanju bližnjih pozabila, da v življenju potrebujemo ravnovesje, ki ga sestavljajo kariera, finance, zdravje, prijatelji in družina, partnerski odnos, osebna rast, zabava in rekreacija ter fizično okolje. Vse to mora biti vsaj približno v ravnovesju, da smo srečni in zadovoljni. Nobeno področje ni bolj ali manj pomembno oz. vsa so enako pomembna. Če tega ni, se poruši vse.

Tempo, s poudarkom na karieri in teku je bil prevelik. Tako je po 7 – letih prišlo do prenasičenosti, do te točke, da sem želela samo stran od vsakodnevne rutine: mailov, dokumentov, nepomembnih telefonskih klicev, dolgih sestankov, ipd. Dovolj mi je bilo in nisem našla nobenega izziva več, pri svojem delu. Pri tem je imel posebne zasluge tudi sam sistem, ki je postavil meje in dal oblast tistim, ki jo že tako imajo v prevelikem obsegu. Zelo dobro sem občutila kaj pomeni politična moč in vem, da v nadaljevanju ne želim imeti opravka z njo.

Kljub vsemu zavedanju in želji sem se vseeno še nekaj časa vrtela v začaranem krogu, a na koncu je življenje samo poskrbelo, da sem lahko zelo mirno odšla na novo pot. Si vzela čas zase, za spoznavanje sebe in stvari, ki jih rada počnem. Svoj prostor sem našla v hribih, gorah in naravi nasplošno. Končno sem lahko zopet opazovala spreminjanje in minljivost v naravi, katere del smo in vedno bomo.

Sedaj je minilo že več kot 3 mesece, odkar poskušam opustiti mnoge stvari, ki sem jih nosila kot breme in zares živeti v tem, kar je z menoj v harmoniji. Vse bolj se zavedam, kdo sem, kaj želim in kam hočem, pa tudi to, da so določene življenjske izkušnje spremenile moje cilje, poglede in prepričanja.

Pot do sreče in svobode vidim v tem, da postanem čim manj odvisna od sistemov in v harmoniji z naravo, ki nam nudi vsa iskana zdravila, hrano, energijo in odgovore na življenjska vprašanja. Le raziskati, znati opazovati in prisluhniti ji je potrebno.

Spoštujem življenja drugih ljudi, ne želim pa posegati v njihova življenja, niti ne silim, da bi sledili določeni poti, za katero mislim, da je prava. Sama vem, po kateri poti želim in tokrat želim ob sebi zgolj tiste ljudi, ki bodo to tudi zares želeli.

Navdušena sem nad možnostmi, ki jih nudijo že same poti na vrh gora, hribov in planin. Ogromno jih je, le izbrati jih potrebno v določenem trenutku, včasih tudi tvegati in narediti korake v smeri, ki jo ponuja. Doživetij tako nikoli ne bo zmanjkalo.

Prav posebna doživetja predstavljajo tudi hribi v okolici Tržiča, Begunj in Kranja, kamor me je v preteklih dneh vodila pot.

Did you find apk for android? You can find new Free Android Games and apps.