V zadnjem obdobju, ko predstavljam ŠD Kekec in Mojca, naše dejavnosti in projekte me ljudje sprašujejo: Kdo pa je Kekec?
Enostavno vprašanje, ki pa vseeno zahteva večplasten odgovor.
Del se ga skriva že v samem logotipu društva, ki je prispodoba za prijateljstvo med tekači in kolesarji oz. vsemi, ki se radi gibamo v gorah. Lika sta nastala na eni strani iz moje velike ljubezni do teka in kolesarjenja v gorah, na drugi zaradi problematike delitve prostora med planinci in turnimi kolesarji. Pa ne gre za to, da gore in poti ne bi nudile dovolj prostora, ampak za to, da ga vsi skupaj in vsak posebej najdemo za medsebojno spoštovanje, razumevanje in dobro voljo.
Menim, da ne potrebujemo sistema in predpisov, ki nam bodo to narekovali in nas omejevali, ampak samo malo več strpnosti in odprtosti, vsak pri sebi.
In če se vrnem nazaj k vprašanju o Kekcu?
Kekec pooseblja pogumnega, iznajdljivega in iskrenega dečka, ki je odprt za raziskovanje in odkrivanje poti, ki jih nudi narava in življenje. V sebi nosi življenjsko svežino, vitalnost, moč. Na eni strani je sposoben otroške igrivosti in komičnosti, na drugi strani pa je ob nastopu življenjskih izzivov sposoben nastopiti kot zrela in pogumna odrasla osebnost. Sposoben je premagovanja svojih strahov in postavljanja vedno višjih ciljev.
Odlikuje ga radost oziroma veselje do življenja (“Dobra volja je najbolja …!”), ustvarjalnost in spretnost, ki se izražata kot podjetnost in hotenje, da se stori nekaj novega, dobrega in koristnega, pri tem pa mu ne manjka tudi delavnosti.
Za prijatelja in vsakogar, ki resnično potrebuje pomoč, je pripravljen storiti vse, kar zmore.
Kekec pooseblja polno življenje, dobro voljo, svobodo, igrivost, hudomušnost in absolutno prevzemanje odgovornosti za svojo srečo. Je tisto bistvo posameznika, s katero bi moral biti vsak človek v neprekinjeni povezavi.
Torej, kdo je pravi Kekec oz. upa prebuditi Kekca v sebi?
