V tekmovalnem športu gorskega in trail teka sem se znašla povsem nepričakovano, leta 2017, brez posebnih ambicij, na pobudo tekaškega kolega, naj preizkusim svojo sposobnost premagovanja strmin.
Že na prvem trailu, Knap trailu, sem presenetljivo premagala vse fante, kar mi je dalo zagona do udeležbe na novih preizkušnjah. Ena izmed njih me je že v prvem letu pripeljala do osvojitve državnega prvenstva v gorskem teku ter do uvrstitve v reprezentanco za Evropsko prvenstvo na Veliki planini.
Moja ljubezen do gibanja v gorah, ki se je krepila celo desetletje, je prerasla v tekmovalni zagon, ko sem si začela postavljati vedno višje cilje in se obremenjevati s svojimi rezultati.
Kljub številnim državnim naslovom, nazivom najboljše gorske tekačice ter uspehom na evropskih, svetovnih in elitnih mednarodnih tekmovanjih, nikoli nisem bila zadovoljna s svojimi dosežki. Vedno sem hrepenela po več in nikoli ni bilo dovolj dobro. S tem, da sem se ves čas borila z občutkom odpovedovanja oz. zmanjšanjem gibanja pred tekmovanji in iskanju ravnovesja med uživanjem v gibanju v gorah in zahajanja v rdeče obrate.
Nikoli zares nisem hotela trenirati.
S časom so se začele pojavljati tudi poškodbe, ki so z leti postale kronične in zahtevale vse več pozornosti. V iskanju ravnovesja in reševanju težav sem se posluževala različnih terapij. Hvaležna za to izkušnjo, saj sem imela priložnost spoznati raznovrste terapije in izjemne terapevte, ki so mi pomagali najti pot nazaj k sebi.
Med vsemi metodami je bila AEQ metoda Slovenija Jani Brajkovic-JB AEQ metoda tista, ki mi je najbolj učinkovito pomagala pri kroničnih težavah in razumeti, zakaj sem se podala v tekmovalni šport in zakaj sem ga začela izrabljati.
V zadnjih letih sem vse bolj dojela, da preprosto nisem tekmovalni tip oz. nasprotno tekmovanja me omejujejo in bremenijo pri tistem v čemer sem nekoč najbolj uživala in polnila svojo dušo.
Pot iz kronične bolečine nazaj k uživanju v gibanju ni bila enostavna, vendar mi je prinesla iskreno veselje in zadovoljstvo ob vsakodnevnem gibanju, ki ga danes znova prakticiram. Lahko rečem, da sem znova ujela svoj svobodni dih in lahkoten korak.
Zahvaljujem se vsem, ki ste mi stali ob strani na moji športni poti. Brez vas bi bila moja pot bistveno manj dragocena, saj sem si kot izjemen dosežek štela vse vzpostavljene vezi s partnerji, tekaškimi kolegi in organizatorji dogodkov.
V prihodnjih mesecih, letih,…me boste našli zunaj socialnih medijev (redko jih še odprem), v hribih ali na morju, kjer bom uživala v lahkotnem koraku, sproščeno in svobodno, brez pritiska biti boljša ali hitrejša, pripravljena na klepet in druženja. Dosegljiva bom tudi preko telefona in e-pošte za vse, ki boste začutili, da bi naše poti lahko še prepletle.
