Svet okoli nas se vse hitreje spreminja, sodobno okolje postaja vse bolj kompleksno in dinamično, tako so spremembe postale stalnica sodobnega časa. Dotaknile so se tudi gorskega teka, ki se je kot tekmovalna zvrst, kakršno poznamo danes, pojavil v osemdesetih letih v alpskih deželah in Angliji.
Z leti sta se izoblikovali dve disciplini, to je tek ”navkreber”, kjer mora biti cilj bistveno višje od starta, in tek ”gor-dol”, kjer sta start in cilj na približno isti nadmorski višini. Za tekme najvišjega nivoja, kot sta EP in SP so postavljeni določeni normativi o dolžini in višinski razliki za posamezne kategorije, pri ostalih tekmah pa progo narekuje narava in so lahko zelo različne. Proge na EP in SP za člane so dolge okoli 12 kilometrov z višinsko razliko okoli 100 metrov na vsak kilometer. V Sloveniji imamo dva primera ekstremnih prog na vsem poznanih terenih: Rekord Šmarne gore postreže z 1,8 km dolgo progo s 360 metri višinske razlike, na Teku na Grintovec pa se tekmovalci na 9,6 km dolgi progi iz Kamniške Bistrice na vrh Grintovca spopadejo s skoraj 2000 metri višinske razlike! Za prvo potrebujejo najhitrejši dobrih 11 minut, za slednjo pa manj kot uro in 20 minut! Proge morajo biti tudi varne in označene do take mere, da noben tekmovalec ne more zaiti.
Gorski tek spada pod okrilje Mednarodne zveza za gorski tek (WMRA – World Mountain Running Association), ki je bila ustanovljena 1984 in bila kmalu sprejeta v mednarodno atletsko zvezo (IAAF – International Association of Athletic Federation).
V Sloveniji smo gorski tekači organizirani v okviru Združenja za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije. Izvršni odbor Združenja skrbi za razvoj te športne zvrsti v Sloveniji, tekmovanja nacionalnega pomena (Državna prvenstva, Pokal Slovenije) in udeležbo na mednarodnih tekmah.
Prvi gorski teki so se v Sloveniji pojavili koncem sedemdesetih let (1979 – Tek na Vršič, Tek na Šmarno goro) kot športno-rekreativne prireditve ne kot tekmovanja. Z večanjem zanimanja za tovrstne dogodke se je večalo tudi njihovo število.
Slovenija je v svetovni zvezi WMRA zelo upoštevana, spoštovana ter tekmovalno uspešna članica. Imamo eno vodilnih vlog v organizacijskem smislu in članstvo v vseh organih mednarodnih zvez. V letu 2010 smo prvič gostili svetovno prvenstvo v gorskih tekih, v letu 2011 pa v Podbrdu Svetovno prvenstvo v gorskem maratonu in vsakoletna organizacija tekem za Svetovni pokal na Šmarni gori in Grintovcu. V letu 2016 se je SP v GT maratonu vrnilo v Baško grapo, 2017 pa je Velika Planina gostila najboljše Evropske tekače in bodočim organizatorjem postavila težko dosegljive standarde.
Slovenski gorski tekači so eni redkih, ki so sodelovali na vseh dosedanjih SP in EP in redno posegali po visokih uvrstitvah.
Posebne zasluge za razvoj gorskega teka v SLoveniji ima Tomo Šarf, ki je s svojim organizacijskim delom postavil temelje organiziranega gorskega teka pri nas. V 25 letih vodenja Združenja za gorske teke je pokazal izjemno predanost, požrtvovalnost, odgovornost, strokovnost, ki je vodila v profesionalnost kljub dejstvu, da je vedno delal kot amater in prostovoljec.
Zaupanje Svetovne zveze za gorske teke (WMRA), ki je Toma Šarfa na letošnjem kongresu izvolila za svojega generalnega sekretarja, je dokaz za njegovo plodno delo na področju gorskega teka v Sloveniji in svetu.
V sodobnem času iskanja odklopa od vsakodnevne rutine, svobodnega gibanja v naravi, odkrivanja novih poti in raziskovanja nedotaknjenih kotičkov, so se začele dogajati in uveljavljati nove pojavne oblike teka v naravi: Skyrunning, Trailrunning, Kilometer vertikal, teki po stopnicah, v podzemlju in na smučarskih skakalnicah.
»Trailrunning« promovira daljše razgibane proge; pravila glede samih prog, označevanj, okrepčevalnic in drugih tehničnih podrobnosti dopuščajo organizatorjem veliko svobode. Tekmovalci v glavnem nosijo s seboj najnujnejšo opremo kot je pijača in hrana ter po potrebi in lastni presoji posebne pohodniške palice in ustrezna oblačila. Dober primer vzorno pripravljene oziroma tekmovalcem prijazne take tekme je GM4o.
»Skyrunning« je druga oblika čim-hitrejšega gibanja v hribih; tu gre za bolj ekstremne gorske teke, ki posegajo v pravo visokogorje. Proge vključujejo tehnično zahtevnejše odseke tako na vzponih kot na spustih, pogosto je obvezna uporaba čelade. Od naših tekov je najbliže temu Tek na Grintovec.
Tudi pri »Kilometru vertikal« že ime pove vsebino – organizator se pri izbiri proge skuša čim bolj približat 1000m višinske razlike na čim manjši dolžini in s tem omogočiti tekmovalcem doseganje čim boljših časov. Najhitrejše proge so dolge med 2 in 3km, najboljši pa zmorejo tako progo v času okoli pol ure.
Organizatorji tekov v Sloveniji počasi sledijo trendom v svetu in zahtevam tekačev, tako je vse več tekaških dogodkov, ki so sicer še v uveljavljanju, a vseeno ponujajo nepozabno doživetje, prepojeno z adrenalinom in preizkušanjem samega sebe. V ospredju je zaenkrat predvsem ponudba trail tekov.
Vir: Tomo Šarf (Bilten Šmarna gora 2017)