Več kot dva meseca sta že minila odkar sem se na treningu intervalov zoprno poškodovala in je bolečina v medenici dnevni spremljevalec, občasno se ji pridruži še bolečina v kateri izmed stegenskih mišic. Luskavica pa je ob tem dobila poseben zagon. V tem času sem opravila veliko preiskav in kar nekaj terapij. Diagnoza: stresna fraktura pubične kosti in sednice ter natrgani stegenski mišici. Čakam še izvid CT-ja, ki bo pokazal koliko je kost pravzaprav poškodovana, izvid merjenja kostne gostote in hormonske preiskave.
So rekli, da je poškodba neugodna, komplicirana in da je potreben čas, da bom zopet lahko tekla, brez da bi pri tem čutila bolečino. Na začetku jim niti nisem verjela oz. sem upala na svojo hitro regeneracijo in zmožnost hitre sanacije. No, sedaj razumem in sprejemam situacijo takšno kot je. Poskušam najti ravnovesje v telesu in življenju, ki sem ga v času pretiranega treninga in raziskovanja gora izgubila. Ob podpori nekaj izjemnih ljudi in sponzorjev, ki me podpirajo in ostajajo na moji strani tudi v teh malo težjih trenutkih je vse lažje. Hvala, ker ste in verjamete Vame, tudi v tistih dneh, ko sama za trenutek izgubim voljo.
V iskanju vzroka oz. več le teh, ki so pripeljali do poškodbe sem spoznala kaj vse sem delala narobe oz. bi lahko bolje. Sedaj sem dobila priložnost, da nekaj spremenim, da bom ob drugačnem pristopu in pogledu dvignila raven svoje pripravljenosti, ne le telesne, ampak tudi duhovne in energijske, saj verjamem, da je to edini način, da bom lahko še vrsto let uživala v teku in gibanju v gorah.
Teka sem se morala oz. se še moram do zaključka preiskav izogibati, tako sem izpustila vse tekme v drugem delu sezone. Hvala vsem organizatorjem za prijazna povabila, razumevanje in spodbudne besede ob nastali poškodbi. Težko je bilo izpustiti polovico sezone, a še veliko težje se je bilo odpovedati vsakdanji rutini gibanja ter obisku gora.
Nekajkrat mi to tudi ni uspelo in sem za dušo osvojila hrib, ki je bil blizu, a bila pri tem skrajno previdna in osredotočena na vsak korak.
Zanimivo je to, da se intenzivnost bolečine dosti ne stopnjuje od hitre hoje do teka v klanec in da se v dveh mesecih niti ni dosti zmanjšala. Se je pa v tem času spremenil moj pogled na okolico in življenje. Spremenila sem se sama in spremenile so se moje vrednote. Postala sem veliko bolj umirjena, ustvarjalna, hvaležna in potrpežljiva. Prostor so dobila področja, ki sem jih v preteklosti zapostavljala: čas za osebno rast, bližnje, navdih za podjetništvo, vzpostavljanje novih mrež in širitev obzorja na področju alternativne medicine.
…in prav vsak dan je priložnost, da nekaj spremenimo ali začnemo znova.
