UTVV gosti vsako leto več tekačev, z veseljem in ponosom bom del tega dogodka, tokrat tudi kot VIP tekačica UTVV.
Če tudi Vi iščete trail v čistem, naravnem okolju, s strmimi vzponi v gorskem terenu, navdihujočimi vinorodnimi kraji, dih jemajočimi razgledi, trail, kjer po užitka polnem naporu, zasluženo okusite vrhunsko vipavsko vino in odlično hrano ali če iščete tekaški dogodek, ki je prijazen družini?
Vabljeni, da se mi pridružite.
UTVV ponuja idealno kombinacijo – z Majskim tekom v Ajdovščini ponuja široko paleto tekov in otroški program.
Ultra-Trail Vipavska dolina je ITRA in UTMB kvalifikacijska tekma, ki sredi pomladi ponuja idealno priložnost za preverjanje tekaške forme.
V nadaljevanju pa intervju o mojem pogledu na tek in dogodek.
Kaj te spodbuja in motivira v življenju?
Narava in gore so moja velika ljubezen,učitelj in navdih. Želja po samo izpopolnjevanju, osebni rasti, odkrivanje nečesa novega, izboljšanje svojih sposobnosti in pripravljenosti ter pridobivanje novih veščih so tisti motivacijski dejavniki, ki mi dajejo zagon v vsakdanjem življenju.
Kdaj si spoznala, da je tek tvoja strast? Kakšen je tvoj moto ? Kaj ti pomeni narava?
Tečem in zahajam v hribe že od srednje šole, s tem, da se je dolžina in pogostost tekov in izletov z leti povečevala in stopnjevala. V srednji šoli so bili to pretežno teki na stadionu in krajši vzponi na dolenjske hribe. Nisem potrebovala veliko, le nekaj kilometrov in vaj za svojo dušo, da sem sprostila odvečno energijo. S študijem in selitvijo na Gorenjsko pa se je marsikaj spremenilo, obzorja gibanja so se razširila. Spoznavala sem nove športe, od plezanja, padalstva do turnega kolesarjenja. Gibanje je postalo moj dnevni spremljevalec. V začetku sem pretežno tekla v gozdu in po polju ter zahajala v hribe v okolici Kranja.
Tek je bil neke vrste sprostitev in odmik od vsakdanjih težav. Pogosto sem med tekom našla nove rešitve pri obstoječih težavah, problemi so izgubili težo in rodile so se nove ideje.
V zadnjih treh letih pa sem prešla iz ravninskega teka po asfaltu in makadamu na trail tek v hribih in gorah. V njih sem našla svoj prostor pod soncem, varnost, občutek pripadnosti in svobodo ter se tako vse pogosteje zatekala k njim. Navdihujejo me s svojo mogočnostjo, brezmejnostjo in mirnostjo. Gre za posebno ljubezen in zadovoljstvo, ki jo nudijo. Višje in dalj, ko greš, močnejši so ti občutki. Neke vrste droge in omame, ki jo ponuja sama narava.
Kolikokrat si se udeležil tekaške preizkušnje Ultra trail Vipavska dolina?
Preizkušnje sem se udeležila v letu 2017 (50 km) in v letu 2018 (30 km). Razlog, da sem se vrnila in se bom v prihodnje še vračala so naravne lepote Vipavske doline, odlična organizacija dogodka, številni navijači ob progi in mednarodna razsežnost samega dogodka.
Kako pomemben je bil zate tek 4. UTVV v letošnji tekaški sezoni? Kako si se nanjo pripravila?
4. preizkušnja UTVV je bila zame pomembna s stališča, da je štela za državno prvenstvo v gorskem maratonu ter je predstavljala izbirno tekmo državne reprezentance za svetovno prvenstvo na Poljskem, kjer sem imela željo nastopiti.
V okviru splošnih priprav sem v zadnjem mesecu za popestritev vključila gorsko kolesarjenje in trening hitrosti na ravnini. Udeležila pa sem se tudi zadnje pripravljalne ture, ki je prispevala k temu, da sem progo dobro spoznala in na sami tekmi nisem izgubljala časa in energije z sledenjem oznak.
Bi lahko izpostavila kakšen poseben trenutek, dogodivščino, nekaj po čemer si boš zapomnil 4. UTVV?
Posebna dogodivščina je vezana na to, da sem najprej razmišljala kako bi čim prej prišla do vode, potem pa kako bi jo čim prej dala iz sebe.
Na zadnjem spustu, sem se v zadnjih 500 metrih prvič srečala s krči v mečih, prej sem o njih le brala in poslušala s strani tekačev.Tokrat sem tudi sama občutila ostro zategovanje v mečih, ki je privedlo do smešnega poskakovanja v zadnjih metrih pred ciljem.Predvidevam, da so bili posledica dehidracije s katero sem se spopadala v zadnji tretjini poti. Vse kar semi je vrtelo v mislih v zadnjih kilometrih je bilo kako čim preje priti do vode. Pot do nje pa je bila še malo daljša kot sem načrtovala, saj me je po prihodu v cilj ustavila doping kontrola, ki je najprej dejala, da ne smem nič piti, potem pa so le dovolili.Sam postopek pa je zaradi dehidracije trajal precej dolgo.
Sem se pa ob tej priložnosti vprašala zakaj bi nekdo užival nedovoljena sredstva, škodoval svojemu zdravju in to v rekreativnem športu, kjer je v ospredju narava in so denarna sredstva zanemarljiva?
Nerazumljivo mi je že začasno zaviranje bolečine z različnimi analgetiki, ki se jih nekateri poslužujejo, da pridejo do cilja, ko je glava pripravljena, telo pa ne. Čemu bi premagovala razdalje, dvigovala obrate, če moje telo tega ne zmore? Za ceno in voljo koga?
Kako prebrodiš krize na tekmah?Imaš kakšen nasvet ali izkušnjo za ostale tekače?
Težko bi pisalao krizah na tekmah, saj moja tekmovalna pot ni dolga, pa tudi razdalje so takšne, ko kriza redko nastopi, če si le temu ustrezno pripravljen. Z izjemo slabe hidracije inenergijskega primanjkljaja, ki privede do upada ritma. To je področje, ki sem mu v preteklosti namenjala premalo pozornosti in za to izgubila nekaj minut, predvsem pa po nepotrebnem izčrpavala telo.
Pomembno se mi zdi, da dodobra spoznaš svoje telo in njegove odzivena različne okoliščine ter pogoje, ter temu ustrezno prilagodiš tempo,prehrano, hidriranost na treningih in tekmovanjih.
Vsak posameznik je individuum. Pomembno je, da se tega zavedamo tudi pri teku in splošnapriporočila prilagodimo sebi in svojemu načinu življenja.
Kako treniraš? Kako zgleda tvoj tedenski trening? Kakšna je razlika v treningih med letnimi časi?
Težko bi pisala o tedenskem treningu, saj ga z izjemo kratkega obdobja, ni bilo. Sledila sem navdihu, počutju in vremenskim pogojem. Načrtnega treninga sem se posluževala zelo kratek čas (3 mesece), se uspela telesno izčrpati ter neprijetno poškodovati (stresna fraktura sramne kosti, sednice in natrganje stegenskih mišic). Pred tem načrtnim treniranjem in želji po nenehnem napredku sem se znala opazovati in si prisluhniti, tako tudi preprečila, da bi prišlo do poškodbe.
Zadnji trije meseci so bili zelo težki, saj sembilaomejena vsakdanjem gibanju, posledično je še zelo trpela glava. Sem se pa na določeni točki sprijaznila in sprejela dejstvo, da telo potrebuje še nekaj časa za počitek. V tem času semsi dala priložnost, da začnem znova in na drugačen način. Pričela sem s pilatesom infunkcionalno vadbo, ki prispevata k temu, da počasi okrepim mišice in vezi ter telo spravim v ravnovesje. Na jesensko – zimski urnik prihajata tudi tek in pohodništvo, za popestritev pa bo tek na smučeh in plavanje.
Poškodba je pokazala moje telesne slabosti in v prvi vrsti jih želimodpraviti, potem pa bom postopno in z občutkom dvigovala tekaške kilometre in intenzivnost le teh.
Se ukvarjaš tudi s kakšnim drugim športom ali hobijem?
Ukvarjam še z gorskim kolesarstvom in pohodništvom. Pred kratkim pa sem pričela še z redno vadbo pilatesa in funkcionalnega treninga. Moj hobi so potovanja, obiski različnih delavnic na temo osebne rasti, podjetništva in naravnih oblik zdravljenja.
Kakšen je tvoj naslednji športni ali tekaški izziv/cilj?
Če mi bo zdravje služilo bom večje izzive za leto 2019 začela načrtovati konec leta. Do takrat pa želim le uživati v gibanju vsak dan posebej.
Bi še kaj dodala…
Vsak se mora naučiti biti srečen tam kjer je in s tistim kar ima.
Sprejemanje nas osvobodi stresa, ki izvira iz občutka pomanjkanja in nam pomaga, da zaživimo sproščeno ter mirno življenje, kljub težkim razmeram.
Dejstvo je, da če se ves čas obremenjujemo s stvarmi, ki bi bile lahko boljše spregledaš vse tisto kar je resnično dobro in največ vredno v našem življenju. Najboljše stvari v življenju niso stvari in to pogosto spoznamo šele takrat, ko jih izgubimo.
Več intervjujev VIP tekačev UUTV: tukaj
