Trail, ki sem ga že na začetku letu uvrstila na koledar preizkušenj, ki jih želim letos odteči. Na eni strani me je prepričal organizator z atraktivno predstavitvijo na sejmu Natour Alpe-Adria, na drugi pa so zanimanje vzbudili izjemno pozitivni odzivi udeležencev iz leta 2016. Torej bile so same pozitivne spodbude, da zares “okusim” ta poseben trail, ki je daleč od meni ljubih gorenjskih gora.
No, kljub temu sem lovila prijave v zadnjem trenutku, saj sem zavlačevala s plačilom štartnine, zaradi nasičenosti s tekmami v zadnjem obdobju in nasvetov, da je čas, da se malo umirim.
Na koncu sem za razliko od neudeležbe na gorskem maratonu 3 dolin naredila po svoje. Ker mi kratke tekme v tednu pred preizkušnjo niso pustile večje fizične utrujenosti, sem le nekaj dni pred trailom opravila maraton po Julijcih in dan pred trailom iztek v dolini Tamar, za dušo.
Po dolgem času sem bila visoko motivirana že na samem štartu. Nisem si dovolila razmišljati koliko sem bila na visokih obratih in koliko kilometrov ter višinskih metrov je za mano v zadnjih tednih, ampak sem bila odločena, da želim ta trail zmagati, in to v času pod 5-imi urami. Za štartno črto ni bilo veliko znanih obrazov, a, so bili pa tisti toliko bolj izjemni in so kazali, da bo tek zanimiv tudi s tekmovalnega vidika, vsaj zame.
Trasa mi je z ravninskim začetnim delom, kateremu je sledil rahel vzpon, ki se je nadaljeval s strmejšim delom, prijaznimi spusti, ravninskimi odseki in zmernimi vzponi zelo ustrezala. Velik del trase sem imela občutek, da letim, kljub nekaj krizam zaradi slabe hidracije. Mogoče bi pri vzponih šlo hitreje, če ne bi bilo izleta v Julijce, toda temu se letos nisem pripravljena odpovedati in je za to škoda besed. Tekmovalne rezerve so in ostajajo za prihodnjo sezono.
Na celotni dolžini 44 km je bilo potrebno premagati 2.160 m vzpona in prav toliko spusta, kar mi je uspelo v 4 urah in 32 minutah (nad mojimi pričakovanji).
Za to, da mi bo trail ostal v res lepem spominu ima posebne zasluge tudi organizator, ki je poskrbel za nepozabno tekaško dogodivščino tudi z organizacijskega vidika. Hvala in le pogumno dalje 🙂
Po zbranih različnih organizacijskih vidik se mi je porodila ideja, da ob koncu sezone organiziram srečanje organizatorjev športno rekreativnih prireditev v Sloveniji, da si izmenjajo dragocene izkušnje ter znanja iz različnih področij. Kar se bo zgodilo v novembru.
